Sem ste prišli, ker vas zanima izdaja knjige - a so vzrok zgolj finančni razlogi, potem, prosim, preberite najprej kolumno, v kateri sem razčlenjeval ceno knjige in znesek, ki ga dobi avtor.
Ko ste knjigo objavili, preberite še o dobivanju denarja iz malih avtorskih pravic.
Kako torej izdati knjigo? Založba ali samozaložba (in kaj to sploh je?) Prišli ste na pravo spletno stran.
Začeli ste pisali ali ste pravkar dokončali zgodbo, poglavje, celo roman - in vas najprej zanima, če je vse skupaj objavljivo. Seveda se lahko lotite pošiljanja urednikom, a se upravičeno bojite, da boste prišli na črno listo, če boste pošiljali naokoli nezrele zadeve. O pisanju obstaja cel kup priročnikov, v Ameriki je to prava industrija. Za filmske scenarije je celo zgoraj podpisani napisal enega.
Osebni stik in nasvet pa je seveda tem bolj dragocen.
Če si torej najdete mentorja, ste na konju. Srečno.
Če ste pomislili, da bi bil jaz vaš mentor, moram povedati, da poleg redne službe in vseh ostalih obveznosti zelo žongliram s časom in kot pišem na svoji spletni strani, ne prebiram in ne ocenjujem besedil.
Lahko pa pogledate na mentorsko spletno stran; mogoče pa se bo našlo kaj za vas.
Svetujem vam, da poskusite z literarno delavnico. Tam boste deležni pozornosti izkušenega pisatelja in soudeležencev, kar pomeni, da boste lahko slišali in povedali precej koristnega. Pa še spoznali ljudi, ki se ukvarjajo s pisanjem.
Letno so pri nas vsaj tri redne literarne delavnice, ki so ločene na pesniške in delavnice kratke zgodbe:
Razpisi so ponavadi začetek jeseni.
Preden se lotite prijave, poizvejte, kdo vodi delavnico in preberite kako njegovo knjigo. Tako boste vedeli, kaj lahko pričakujete kot rezultat, ki ga predavatelj želi.
Če ste popoln začetnik/začetnica, potem vam je najbolj namenjena revija Mentor, ki ima tudi svoje razpise.
V Sloveniji načeloma obstajajo naslednje vrste založb (nazive v narekovajih sem si spomnil sam in niso uradni), kar morate upoštevati in če lahko izbirate, izbirajte na podlagi svojega časa in denarja.
Še nujen podatek: 1000 izvodov je za literaturo v Sloveniji že
velikanska uspešnica! Pravzaprav je že 600 izvodov daleč nad povprečjem. Žal. Honorarji so bolj nizki, seveda. A paziti morate na bistvo: sploh niso honorarji, marveč "nepovratni predujmi". Torej vedno podpišete pogodbo za odstotek od prodaje, recimo 7%, nakar vam založba vnaprej izplača ta denar za določeno število izvodov, čeprav knjiga niti natisnjena še ni, kaj šele prodana. Zatorej vedno poglejte, za koliko izvodov ste prejeli predujma - ponavadi napišejo 5000 ali kaj takega. Ker je 1000 že velika uspešnica, bo torej predujem ves in edini denar, ki ga boste dobili. Je pa res, da vam za preostalih 4000 izvodov ne bo treba vračati predujma, razen, če niste podpisali res posebne pogodbe.
Odstotek od prodaje se načeloma računa od cene knjige, ki jo dobi knjigarna, torej brez marže - če zraven odbijajo še stroške tiskanja ali kaj podobnega, so sumljivi!
Skrbno preberite pogodbo z založbo, predvsem del o materialnih avtorskih pravicah. Založbe, predvsem velike, vam s pogodbo ponavadi vzamejo (delne ali celo vse) materialne avtorske pravice! (če bo iz vaše knjige nastal film, bo denar šel založbi, ne vam. Prav tako pri tujih prevodih, itd.) Veliki so ravno zategadelj, ker ste vi tako majhni.
Vedno preverite, če založba mogoče ni dobila za vašo knjigo subvencije, vam pa pozabila to omeniti!
Spremljajte razpise Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, kjer vedno tudi lahko pogledate rezultate razpisov.
Najprej potrebujete prevod. Po mojih izkušnjah boste do kvalitetnega prevoda prišli izjemno težko. Poudarjam: izjemno težko. In drago bo kot zlati pes. (Še moj osebni seznam prevajalcev, s katerim imam zelo slabo izkušnjo in vam jih toplo odsvetujem: Nikolai Jeffs, Urška Zupanec.)
Dosti priročnikov svetuje, da za začetek daste prevesti povzetek vašega dela in največ prva tri poglavja. Hm, po mojih izkušnjah bi svetoval drugače: prevedite cel rokopis. Če bi namreč nekdo pokazal zanimanje, potem preprosto ne morete reči, ja, veste, imam prevedena le tri poglavja, se javim čez kako leto - do takrat bodo že pozabili na vas.
Pripomba (sam nimam teh izkušenj, le beležim): Obstajajo prevajalske agencije, recimo myGengo. Če obtičite s slabim prevodom, si mogoče lahko privoščite popravljanje kar v eni od spletnih lektorskih agencij - tale je ameriška: EditAvenue. Ali pa si privoščite različne stopnje uredniškega dela, tule je cenik: EFA: Resources: Editorial Rates)
Ko imate dober prevod, boste hitro ugotovili, da založbe ne sprejemajo nenaročenih rokopisov - kar pomeni, da jim lahko rokopis pošlje le agent (zato sem posebej omenil Ameriko in Anglijo, kjer pač velja sistem agentov - v drugih državah je lahko drugače). Torej morate najti literarnega agenta. (pojavljajo se v različnih oblikah, od velikih podjetij do takih, ki skrbijo samo za par pisateljev)
Ravnajte takole:
Če kak agent pokaže zanimanje za vaše delo, vam bo že poslal navodila, kako ravnati dalje. Ponavadi zahtevajo kratek povzetek ali prvo, največ tri poglavja rokopisa. Kako pripravite rokopis, piše tule. Molk pomeni negativen odgovor.
!
Pazite samo na eno pravilo: agent, ki zahteva plačilo, je sumljiv! Nikomur ne plačajte nič. Agenti so plačani od učinka, torej od prodaje literarnih del založnikom.
Nasvet za scenariste (no, in ostale tudi): če vas skrbi, da bi vaše delo ukradli, ga najprej registrirajte pri WGA in/ali hkrati še pri USCO in potem pišite zraven naslova dela tudi registracijsko številko (v Angliji pa pri The UK Copyright Service).
Če že sanjate o tem, kako boste iz Amerike s tankerji vozili vreče denarja, preberite poročila tistih, ki so knjige uspešno objavili in se uvrstili celo na lestvice uspešnic:
Ne odnehajte prehitro. Stephen King je bojda dobil nekaj sto zavrnitev. Še vedno pa lahko ravnate po standardni slovenski metodi, in najdete založnika, ki ga boste plačali, da vam izda knjigo (glej vanity press). O tem sem davno tega pisal tule.
Ameriški založniki nočejo knjig kratkih zgodb, zato jih nočejo niti agenti. Tovrstna knjiga lahko izide le, če si je avtor ime priboril s številnimi objavami po revijah. Pri čemer so v Ameriki revije točkovane po pomembnosti, recimo tule ali pa tule. Na spletni strani vsake revije so napisana pravila, če, kdaj, kako in kakšne zgodbe sprejemajo. Pravijo, da je sto zavrnitev za en sprejem normalna mera.
Seznami revij:
Agencije itak napišejo pravila igre, primer: Submissions — Blake Friedmann ali pa še bolj podrobne: Nonfiction Proposal Guidelines.
!
Amazonov bralnik Kindle (še) ne podpira slovenščine! Torej s slovensko knjigo ne morete na takorekoč standardni bralnik!
Zelo hitro lahko svoje besedilo pripravite kot e-knjigo. Pač sledite navodilom, ki jih je pripravil Amazon (še enkrat: ne sprejema knjig v slovenščini!) ali Apple ali kogarkoli ste že izbrali za distribucijo (najverjetneje pa vse, saj želite svojo knjigo imeti povsod). Vedeti morate, da distributer pobere od 30 do 70% prodajne cene.
Če boste potrebovali dober program za pretvarjanje med različnimi oblikami zapisa e-knjig, potem vam je na voljo Calibre.
V Sloveniji je verjetno najbolj uveljavljen Biblos, kontaktirajte jih, kako in kaj.
A e-knjig v samozaložbi je dobesedno na milijone. Ostane vam torej najtežji del posla, kako vaše delo toliko spromovirati, da ga bodo začeli kupovati. Nasveta nimam; če bi ga imel, bi užival na tropskih plažah.
Še bolje: najdite lokalne poznavalce, ponavadi so to prevajalci in prevajalke.
Zadnja posodobitev: 9. oktober 2020